1.
RAZGOVOR NA MINISTRSTVU
V torek, 12. 6. 2012, sem bil na sestanku na MIZKŠ. Na sestanku sta bila
prisotna državna sekretarka Mojca Škrinjar in v. d. direktorja Direktorata za
srednje šolstvo dr. Jurij Šink.
Na začetku je ga. Škrinjar predstavila prednosti centra pred šolo. Pri
tem ni govorila o našem primeru ampak je navajala splošna dejstva. Analiz za
našo šolo in naš prostor ni imela.
Nato sem jaz predstavil konkretne argumente za našo šolo kot samostojno
organizacijo in jih podprl s številkami in opravljenimi analizami.
Ga. Škrinjar je po predstavitvi mojih argumentov napovedala, da bomo v
kratkem dobili sklepe, kot so si jih zamislili. Svetu zavoda bodo poskušali
preprečiti imenovanje nove direktorice/ravnateljice oz. njihov sklep razveljavili
. S 1. 9. 2012 bo MIZKŠ imenoval svojega v. d. ravnatelja.
Na moj predlog, da se v bodoče pogovarjajo s svetom zavoda in ne več z
mano, je ga. Škrinjar izjavila, da oni odločajo s kom se bodo pogovarjali in
zaenkrat sem to še jaz.
KOMENTAR
MIZKŠ ni predstavila nobenih opravljenih analiz za priključitev tako
velike šole kot je SERŠ Maribor Tehniškemu šolskemu centu. V nasprotju z njimi
smo mi analize za ohranitev samostojne šole opravili, jih številčno podprli in
jim jih tudi posredovali.
PLUSI CENTROV PROTI ENOVITIM ŠOLAM, KI JIH JE RAVNATELJU NA TEM SESTANKU
PREDSTAVILA DRŽAVNA SEKRETARKA MOJCA ŠKRINJAR
1.
Cilj je stabilna mreža šol in predvsem
skrb za deficitarne poklice. Šole s šibkejšim vpisom deficitarnih poklicev
težko finančno preživijo in imajo težave s kadrom. Učitelji se iz teh šol
selijo na bolj obetavne šole.
Komentar: Izkušnje kažejo, da deficitarni
poklici v centrih izgubijo svojo prepoznavnost in se vpis še zmanjša (npr.
prejšnji Strojni šoli se je ob preimenovanju in združitvi v Tehniški šolski
center vpis prepolovil, Srednji strojni in poklicni šoli Bežigrad so pred leti
pridružili manjšo šolo, programi katere so se v centru izgubili). Kadri se iz
strokovnih in poklicnih šol selijo v gimnazije, ker je večja varnost
zaposlitve, bolj urejen urnik, pogosto bolj motivirani dijaki. Glede kadrov si
v Mariboru pomagamo tudi brez centra, gre za stalno in staro prakso. Finančnih
težav nimamo. Zato združitev v center ni
potrebna.
2.
Manj ospiništva.
Komentar: Naši dijaki imajo že sedaj brez
centra možnost preusmerjanja po vertikali navzdol: iz tehniške gimnazije v
strokovne program, iz strokovnih programov v poklicne znotraj šole. Občasno
opravimo tudi preusmeritev na drugo šolo, svetovalne delavke pri tem med seboj
sodelujejo. Združitev v center ni
potrebna.
3.
Večja izbirnost predmetov, lažje
kombinacije izbirnih predmetov, večja ponudba na maturi.
Komentar: Šole, ki so predvidene za združitev v
center delujejo na petih različnih lokacijah in po zagotovilih MIZKŠ, bo tako
tudi ostalo. Našim dijakom lahko že sedaj brez centra nudimo večje število
izbirnih predmetov, razen tega se odločajo za priprave na bližnji III. gimnaziji
ali Srednji gradbeni šoli. Na drugih šolah ne bodo mogli izbirati izbirnih
predmetov, ker je razdalja prevelika. Združitev
v center ni potrebna.
4.
Ravnatelji so v centru le pedagoški
vodja, so manj obremenjeni s financami.
Komentar: Smo uspešna šola brez finančnih
težav. Zakaj bi bili finančno odvisni od direktorja zavoda, ki bo lahko denar,
ki bi pripadal našim dijakom, našim delavnicam, naši stroki (tudi deficitarni)
prerazporedil drugim šolam, ki naj bi po mnenju MIZKŠ imeli finančne in
kadrovske težave? Ravnatelji drugih šol, ki so predvidene za združitev v center
trdijo, da teh težav tudi nimajo. Ta argument za našo šolo predstavlja
negativno in ne pozitivno posledico. Argumentu
nasprotujemo.
Na razgovoru so direktorja obvestili,
da bo MIZKŠ s 1. 9. 2012 postavil svojega v. d ravnatelja. Smo v zaključni fazi
imenovanja nove direktorice/ravnateljice (čakamo samo še na mnenje MIZKŠ, vse
ostalo smo opravili). Glede na to ne poznamo razloga, zakaj bi nam MIZKŠ
imenoval koga drugega, mogoče celo zunanjega, ki ne pozna delovanja naše šole. Naša
kandidatka je po izobrazbi profesor pedagogike in je za pedagoško vodenje šole
med vsemi predstavljenimi kandidati po vašem kriteriju (ravnatelj je pedagoški
vodja) za to funkcijo najprimernejša. Glede na njene izkušnje (dva mandata
ravnateljevanja v veliki šoli z okrog
1000 dijaki) pa je šolo sposobna voditi tudi s poslovodnega vidika. Ravnatelj
je namreč pedagoški in poslovodni organ šole.
5.
Večji knjižnični fond in boljša
opremljenost knjižnice, ker lahko v centru zelo dobro opremijo eno knjižnico
namesto na petih šolah petkrat slabše.
Komentar: Če pravilno razumemo, bomo na
lokaciji, kjer se šola 850 dijakov, izgubili šolsko knjižnico. Obveščamo vas,
da razen izposoje knjig in učbenikov, v naši šolski knjižnici poteka tudi
učenje, učna pomoč, timsko sodelovanje, razvijanje debat in kritičnega
mišljenja, izpopolnjevanje informacijske pismenosti, ki je temelj
vseživljenjskega učenja, izposoja iz učbeniškega sklada, dijaki imajo prost
dostop do računalnikov, naročamo knjižne novosti in revije, zlasti pa skrbimo
za strokovno knjižnico. V šolski knjižnici dijaki preživljajo tudi daljše
odmore, predčasne prihode v šolo, čakanje na prevoz domov. Ali to pomeni, da
bodo naši dijaki po knjige za npr. elektrotehniko hodili na Tezno? 70% naših
dijakov je vozačev, zato ne pričakujemo,da bi se za obisk šolske knjižnice
vozili na drugo lokacijo. Tako bi učencem onemogočili ne le dostop do
knjižničnega gradiva ampak tudi kvaliteten dostop do preživljanje prostega
časa. Naveden argument je za našo šolo
negativen in ne pozitiven.
6. Boljša
vertikala – prehod v višje šole
Komentar. Ta argument morda vzdrži v manjših krajih,
za katere so bili tudi višješolski programi predvideni. Maribor ima samostojno
univerzo z več tehniškimi fakultetami, ki so logično nadaljevanje izobraževanj
dijakov iz tehniških srednjih šol. Naši dijaki niso zainteresirani za višjo
šolo, saj imajo čez cesto visoko in univerzitetno izobraževanje iz naših
področij. Večina naših dijakov se tja tudi vpiše. Iz izkušenj povemo, da se letno
največ en ali dva dijaka iz naše šole vpišeta v kakšen višješolski program.
Zato menimo, da je na tem področju ustanavljanje novih višješolskih programov
neracionalno. Argument za našo šolo ne
vzdrži.
7.
Večja dostopnost do učne tehnologije
in ureditev specialnih učilnic.
Komentar:
Vse naše učilnice na
obstoječi lokacije so opremljene z računalniki, imajo dostop do interneta, vsak
strokovni aktiv ima vsaj eno pametno tablo (v kolikor so izrazili željo jih
imajo tudi več). Dijaki imajo na šoli tudi dostop do brezžičnega interneta.
Specialne učilnice pa ob pomoči Obrtne zbornice Slovenije in podjetij, opremljene
z najnovejšo opremo. V dveh šolskih letih smo na novo opremili 4 strokovne
učilnice. Ta argument za nas ne velja.
8.
Lažja delitev dela (npr. pri dveh
slavistih eden zboli, eden gre na izobraževanje, pouk odpade)
Komentar: Ta argument kaže na nepoznavanje
MIZKŠ razmer na naši šoli. Imamo namreč 6 slavistk. Prepričani pa smo, da tudi
druge manjše šole, suplence pripravljajo kvalitetno. Argument za nas ne drži.
9.
Zmanjšanje stroškov
Komentar: Primer, ki ga navaja MIZKŠ z nakupom
računalniškega programa v računovodstvu je za šole žaljiv. Vse šole namreč že
imamo računovodske programe. Javne razpise pri nas opravlja v šoli zaposlena
poslovna sekretarka. Za javni razpis na tri leta porabimo le 20 % zneska, ki ga
navaja MIZKŠ. Vse postopke, ki jih določa Zakon o javnem naročanju, izvajamo
sami. Argument za nas ne drži.
10.
Večja prostorska fleksibilnost, ko
upada število dijakov.
Komentar. Število dijakov na naši šoli ne
upada. Argument za nas ne velja. Ob prejemu prostorov preseljene Strojne šole,
smo presežek prostorov dali v najem Fakulteti za strojništvo. Dokaz, da delujemo varčno in racionalno.
11.
Boljše delo z odraslimi, boljše
sodelovanje z ljudskimi univerzami.
Komentar: ž sedaj uspešno sodelujemo z Ljudsko
univerzo, prav tako z Zavodom za zaposlovanje. Povezujemo se torej tudi brez
centra. Argument za nas ne velja.
12.
Lažja prijava na večje ESS-projekte.
Komentar: Že sedaj se prijavljamo samostojno
ali v sodelovanju z drugimi šolami izven centra. Za to center ni potreben. Argument ne velja.
13.
Noben dijak ni prizadet in zaradi
združitev noben učitelj ne izgubi službe.
Komentar: glede na zgoraj navedene argumente ta
trditev ne drži. Izgubili bi finančno samostojnost, samostojno odločanje o
kadrih, šolsko knjižnico. Ker bo opremljanje strokovnih učilnic odvisna od
direktorja zavoda, menimo, da bi bili v takšnem centru v bodoče slabše
opremljeni in s tem bi padala kvaliteta pouka. Trditev MIZKŠ za naše dijaka ne velja.
Očitno je za našo šolo
edini argument da se vključi v center ta, da »kakšno veliko šolo je treba dati
v center, da male preživijo« (izjava dr. Žiga Turka v medijih).
2. KOMENTARJI NA IZJAVE MINISTRA DR. ŽIGA
TURKA V MEDIJIH IN NA SEJI PARLAMENTA
Z ministrovo izjavo, da je demografija neizprosna se strinjamo. Vendar
SERŠ-a to dejstvo ni prizadelo. Generacija se je sicer v zadnjih letih
zmanjšala za 20 %, naš vpis pa za 23 %. Razlog za to je odvzem maturitetnega
tečaja, programa elektrotehnik elektronik in elektrikar elektronik. Vpis je
torej v programih, ki jih še vedno izvajamo in nam jih MIZKŠ ni vzel, ostal
konstanten, ni padal.
Minister je tudi izjavil, da pač morajo dati v center tudi kakšno veliko
šolo, da omogočimo preživetje manjšim. Izkušnje kažejo, da združevanje v center
povzročijo še manjše prepoznavnost deficitarnih poklicev in zmanjšanje vpisa v
njih. Na to povsem jasno kaže primer Tehniškega šolskega centra Maribor. Pred
združitvijo je imela Srednja strojna šola več kot 700 dijakov, Srednja strojna
in poslovna šola pa okoli 350. Po dveh letih imata skupaj 630 dijakov, torej
več kot 400 dijakov manj. Vsako leto prejmemo s strani različnih centrov
prošnje za pomoč pri zaposlovanju njihovih presežnih kadrov. Združevanje v
center zaradi dopolnjevanja obveze učiteljev ni potrebna.
Minister prav tako trdi, da preseljevanja šol ne bo. Od kod potem večja
izbirnost predmetov za dijake? Se bodo naši dijaki k izbirnim predmetom vozili
na drugi konec mesta? Strokovni predmeti potekajo v strokovnih učilnicah, ki
jih ne moremo preseljevati. Sicer pa že sedaj pomagamo drugim šolam pri
njihovih presežkih, imamo 6 pogodb z različnimi šolami za dopolnjen obveze. Za
to nas ni potrebno družiti v center. Prav tako menimo, da v Mariboru nobena
strokovna in poklicna šola ne potrebuje in tudi ne želi naše pomoči.
Minister je izjavil, da mora imeti šola 600 dijakov, da lahko dobro
funkcionira. Mi jih imamo 850, torej zadostujemo njegovemu kriteriju. Ali se je
kdo na MIZKŠ vprašal kako bo z varnostjo dijakov v večjem centru?
Glede na to, da poudarjajo, da gre za dobre stvari, je zanimivo, da jih
tako starši kot dijaki ne uvidijo, kljub trudu MIZKŠ, da jim jih v medijih
pojasnijo. To dokazujejo mnenja dijaškega parlamenta in sveta staršev, ter
rezultati peticije in anketnega vprašalnika.
Minister je tudi izjavil, da bodo lahko »tisti, ki so bili do zdaj
boljše vodeni, povedali kako se to dela ostalim«. Ker ni navedel, katera šola naj
bi bila v Mariboru slabo vodena, upamo da nismo to mi. Glede na vse parametre,
ki jih je objavilo MIZKŠ, smo namreč ena najboljše organiziranih, vodenih in
racionalnih šol v Sloveniji. Po povprečju dijakov na učitelja smo v samem vrhu.
Za našo šolo znaša ta podatek 15,5 dijaka na enega učitelja (kot primer za
Srednjo lesarko 10,14, Srednjo gradbeno 12,28, Tehniški šolski center 13,55).
Imamo najnižje število nepedagoških delavcev na število dijakov (6,75 delavca
za 862 rednih dijakov). V zadnjih letih smo število zaposlenih znižali za 28 %
(v javni upravi se je % zaposlenih zvišal). Smo racionalni pri številu
vodstvenih delavcih. Imamo enega ravnatelja in enega pomočnika ravnatelja, v
preteklem šolskem letu bi nam pripadala dva. Kot primer navedimo, da je imel
Šolski center Ptuj v preteklem šolskem letu za 1773 kar 5 ravnateljev, Šolski
center Slovenj Gradec za 1502 dijakov 6 ravnateljev, šolski center Velenje za
1882 dijakov 6 ravnateljev in Šolski center Ljubljana za 1515 dijakov 4
ravnatelje. Javno naročanje izvajamo tako dosledno, da preverjamo cene za vsako
naročilo, ki znaša več kot 100 €, čeprav bi to bilo potrebno šele pri 20.000 €
brez DDV. Menimo, da nobena šola v Mariboru ni slabo vodena. Na koga se torej
ta izjava nanaša?
Minister dr. Žigi Turku je cilj združevanja izboljšanje šolske mreže, da
s tem sredstva bolj učinkovito porabijo, da človeške vire bolj učinkovito razdelijo
med dijake. Naš cilj pa je, kakovosten pouk, racionalna izraba sredstev in
kadrov. Mi v sedanji obliki dosegamo oba cilja, zato ne vidimo razlogov za
organizacijsko spremembo ali dosegamo oba cilja. Ministrstvo pozivamo, da zaupa
izkušnjam dolgoletnih ravnateljem mariborskih šol, ki poznajo specifiko okolja,
programov, socialnih razmer dijakov, se jim ne posmehujejo in jih ne
ignorirajo.
V imenu SERŠ-a
Direktor/ravnatelj
mag. Ivan Ketiš
Ni komentarjev:
Objavite komentar